Eve i oficijalno ke probam da ja prekinam neaktivnosta na blogov so eden post so koj sakam da ja analiziram situacijata vo klubot vo poslednite dve nedeli otprilika i so ne ceka do kraj na prvenstvo.neznam za vas drugite ama mojata pasivnost se dolzese pred se na razocaruvanjata koi mu gi pruza mojot omilen tim od milano koj btw se vika AC Milan.sigurno ste go gledale nekogas na tv ili ste citale po vesnici i spisanija no ne veruvam deka dokolku sega gledate natprevar na milan ke prepoznaete barem sitnica od toa sto ste go znaele za klubot.
Nakratko receno vo moeto edno i pol decenisko pratenje na fudbal i navivanje za milan pocnav da razlikuvam dva vida na ekipi bez ogled na toa dali bile jaki ili slabi i dali se borele za titula ili opstanok.ekipa so srce koja site natprevari gi igra maksimalno angazirano i se bori do posleden sudiski svirez i ekipi bez volja koi se proviraat na sekoja bozja utakmica igraat bez mu** beskonecno dolgo taktiziraat i se dosadni.e bas takvi sprotivnosti prepoznav kaj milan poslednite dve godini i vo periodot pred toa.koga pocnav da navivam za milan toa bese ekipa koja igrase atraktivno ubavo za oko i bez kalkulacii.ednostavno privlekuvase so igrata i te terase da ja zasakas.iskreno se somnevam deka vo poslednite dve godini milan ima pridobieno nekoj fan koj so netrpenie ke go ceka sekoj nareden natprevar ke uziva vo igrata na omileniot tim i gordo ke go nosi crveno-crniot dres na ulica bez pritoa nekoj da go zakaca kako penzionerite pak izgubile od samp ili izigrale nereseno so livorno.se sekavam iako bese poodamna koga so drugarite vo maalo se kladev dali regina ke primi 4 ili 5 gola na san siro.nekogas znaev i da preteram i da bidam preoptimist pa da lupam visoka cifra i da izgubam oblog a denes sum mnogu pomal optimis. se zadovoluvam i so eden gol a i prestanav da se kladam oti neznam dali carlo ima namera da odmara klucni igraci koga sekoja utakmica e vazna ili ke proba da igra bez napagac ili pak ke ja osvezi odbranata so 35 godisen sprinter.
Sepak ima i po nekoj blesok i ovaa sezona kolku za umetnicki vpecatok kako na primer pojavuvanjeto na alberto paloschi kolku da vidime deka klubot raspolaga so mladinski pogon.najdobar moment na sezonata nesomneno e osvojuvanjeto na svetskoto klubsko prvenstvo no i toa nema nisto da znaci ako klubot vo narednata godina igra vo kupot na UEFA.iskreno na drugi dobri raboti nemozam da se setam vo momentot.
Koga dojde vreme da se igra protiv roma kako po navika gi zemav site navivacki rekviziti i bez nekoja pregolema tenzija (duri i prepolniot olimpico ne me zapali) sednav pred tv da gledam dosaden fudbal.i togas golemo iznenaduvanje.milan pocna da igra ofanzivno, atraktivno, interesno so mnogu sansi cvrsto vo odbrana, tehnicki besprekorno vo sredina, agresivno, so mnogu trcanje, tocni pasovi i uste mal milion dobri strani na igrata.me sokirase angaziranosta na bukvalno site igraci iako trenerot najavi "nov milan" no toa go svativ kako ottrgnuvanje na vnimanieto na novinarite od losite rezltati i se poglasnite zboruvanja za trenerska smena.duri i prvi dadovme gol i koga ocekuvav uste eden pa uste eden..sto ako ne novo razocaruvanje.ne me zacudi mnogu toa zasto poveke pati sum go preziveal ovie dve sezoni.edinstveno me ostavi bez zborovi vo narednite 5-6 saati.tri minuti igra bea dovolni za podprosecnata na toj natprevar roma da napravi presvrt, da ne oddaleci od CL, da go natera papa silvio da posaka od koren da go menuva timot so se trener.potoa na red dojde i sampdoria koja oslabena i isplasena na san siro dojde i se molese milan da ne go isturi gnevot od sabotniot mec.zacuduvacki samo za apsolutnite fudbalski laici samp go pobedi milan na srede milano i gi frli vo depresija rossonerite koja se cuvstvuva duri i do tuka na blogov.sreka sto site zlobnici veke naviknaja na neuspeh na moite pa i ne me zadevaat veke.veke naredniot den razbrav deka vo sabota milan igral vo torino, grad koj premnogu go mrazam, pa toa me natera da se zainteresiram za krajniot rezultat od toj mec.slusnav 0:1 so i ne e taka loso za da mozam da se nadevam uste na glavnata ambicija na klubot.iako e pretesko da se prestigne edna fiorentina koja nikogas ne igrala bolje a kobnicite sto se zad nas edvaj cekaat na narednata utakmica protiv niskorazredna ekipa kako atalanta na primer.normalno deka tuka ja gledaat sansata za nov neresen.
Za kraj moram da povtoram deka sum zakolnat rossoner i deka se ova sto mi dojde na pamet da go napisam samo ja odrazuva ogorcenosta kon upravata i trenerot na klubot koi se najveke vinovni sto poim za fudbalski gigant kako MILAN go odvedoa na mesto na voobicaen klub na penzioneri koi mesto sah igraat fudbal.znam deka na momenti bev strog no stvarno me boli koga gledam razocarani luge na hramot narecen san siro.barem neka probaat da ja vratat slavata i toa ke bide dovolno sega za sega.
ANDIAMO TUTTI INSIEME PER NOSRTO MILAN!!!
Nakratko receno vo moeto edno i pol decenisko pratenje na fudbal i navivanje za milan pocnav da razlikuvam dva vida na ekipi bez ogled na toa dali bile jaki ili slabi i dali se borele za titula ili opstanok.ekipa so srce koja site natprevari gi igra maksimalno angazirano i se bori do posleden sudiski svirez i ekipi bez volja koi se proviraat na sekoja bozja utakmica igraat bez mu** beskonecno dolgo taktiziraat i se dosadni.e bas takvi sprotivnosti prepoznav kaj milan poslednite dve godini i vo periodot pred toa.koga pocnav da navivam za milan toa bese ekipa koja igrase atraktivno ubavo za oko i bez kalkulacii.ednostavno privlekuvase so igrata i te terase da ja zasakas.iskreno se somnevam deka vo poslednite dve godini milan ima pridobieno nekoj fan koj so netrpenie ke go ceka sekoj nareden natprevar ke uziva vo igrata na omileniot tim i gordo ke go nosi crveno-crniot dres na ulica bez pritoa nekoj da go zakaca kako penzionerite pak izgubile od samp ili izigrale nereseno so livorno.se sekavam iako bese poodamna koga so drugarite vo maalo se kladev dali regina ke primi 4 ili 5 gola na san siro.nekogas znaev i da preteram i da bidam preoptimist pa da lupam visoka cifra i da izgubam oblog a denes sum mnogu pomal optimis. se zadovoluvam i so eden gol a i prestanav da se kladam oti neznam dali carlo ima namera da odmara klucni igraci koga sekoja utakmica e vazna ili ke proba da igra bez napagac ili pak ke ja osvezi odbranata so 35 godisen sprinter.
Sepak ima i po nekoj blesok i ovaa sezona kolku za umetnicki vpecatok kako na primer pojavuvanjeto na alberto paloschi kolku da vidime deka klubot raspolaga so mladinski pogon.najdobar moment na sezonata nesomneno e osvojuvanjeto na svetskoto klubsko prvenstvo no i toa nema nisto da znaci ako klubot vo narednata godina igra vo kupot na UEFA.iskreno na drugi dobri raboti nemozam da se setam vo momentot.
Koga dojde vreme da se igra protiv roma kako po navika gi zemav site navivacki rekviziti i bez nekoja pregolema tenzija (duri i prepolniot olimpico ne me zapali) sednav pred tv da gledam dosaden fudbal.i togas golemo iznenaduvanje.milan pocna da igra ofanzivno, atraktivno, interesno so mnogu sansi cvrsto vo odbrana, tehnicki besprekorno vo sredina, agresivno, so mnogu trcanje, tocni pasovi i uste mal milion dobri strani na igrata.me sokirase angaziranosta na bukvalno site igraci iako trenerot najavi "nov milan" no toa go svativ kako ottrgnuvanje na vnimanieto na novinarite od losite rezltati i se poglasnite zboruvanja za trenerska smena.duri i prvi dadovme gol i koga ocekuvav uste eden pa uste eden..sto ako ne novo razocaruvanje.ne me zacudi mnogu toa zasto poveke pati sum go preziveal ovie dve sezoni.edinstveno me ostavi bez zborovi vo narednite 5-6 saati.tri minuti igra bea dovolni za podprosecnata na toj natprevar roma da napravi presvrt, da ne oddaleci od CL, da go natera papa silvio da posaka od koren da go menuva timot so se trener.potoa na red dojde i sampdoria koja oslabena i isplasena na san siro dojde i se molese milan da ne go isturi gnevot od sabotniot mec.zacuduvacki samo za apsolutnite fudbalski laici samp go pobedi milan na srede milano i gi frli vo depresija rossonerite koja se cuvstvuva duri i do tuka na blogov.sreka sto site zlobnici veke naviknaja na neuspeh na moite pa i ne me zadevaat veke.veke naredniot den razbrav deka vo sabota milan igral vo torino, grad koj premnogu go mrazam, pa toa me natera da se zainteresiram za krajniot rezultat od toj mec.slusnav 0:1 so i ne e taka loso za da mozam da se nadevam uste na glavnata ambicija na klubot.iako e pretesko da se prestigne edna fiorentina koja nikogas ne igrala bolje a kobnicite sto se zad nas edvaj cekaat na narednata utakmica protiv niskorazredna ekipa kako atalanta na primer.normalno deka tuka ja gledaat sansata za nov neresen.
Za kraj moram da povtoram deka sum zakolnat rossoner i deka se ova sto mi dojde na pamet da go napisam samo ja odrazuva ogorcenosta kon upravata i trenerot na klubot koi se najveke vinovni sto poim za fudbalski gigant kako MILAN go odvedoa na mesto na voobicaen klub na penzioneri koi mesto sah igraat fudbal.znam deka na momenti bev strog no stvarno me boli koga gledam razocarani luge na hramot narecen san siro.barem neka probaat da ja vratat slavata i toa ke bide dovolno sega za sega.
ANDIAMO TUTTI INSIEME PER NOSRTO MILAN!!!